KRATKU POPISUVANJE TEGA ŽIVLENJA INU PRIDNE POBOŽNOSTE S. FLORIJANA MARTERNEKA, KOKER TUDI S. DONATA MARTERNEKA INU S. JANEZA, INU PAVLA M. POMOČNIKOV V OGNU, INU HUDEGA VREMENA NEVARNOSTAH. 
S prelepeme litaniame, inu molitvucame previdenu, inu po nekdanemu predkladku v noveč pobulšanu, inu pogmiranu. 
S PERPUŠENJAM TEH VIKŠEH. 
V LUBLANI, se najde per Alojziu Raabu, duželnemu bukvevezcu, 1769. 
Kolkerkratkoli mi, prelubi Brajti! Prazneke, inu Godove teh Marternekov obhajamo, zaupajmo mi toku skuz njeh prošne od Boga to časno srečo, inu pomuč zadobiti, de kader se mujamo po eksempelnu teh Marternekov sturiti, zaslužemo tu večnu vesele daseči; zakaj tiisti obhajajo zares, inu po pravici te vesela teh godov božjeh Marternekov, katiri po eksempelnu teh Marternekov sture, inu žive. Toku govori S. Oča Avguštin v 47. pridigi od bož. Svetnikov. 
Kratke zapopadek živlenja S. Florijana Marterneka. 
Kader be jest med Apostelne te dužele Norikum imenuvane enega Vojžarja postavel, be se le-tu nekaterem ševčnu zdelu; vonder se jest upam letu v resnici sturiti, inu S. Floriana koker enega Oznanuvavca, ali Pridegarja S. Evangeliuma v tretemu sturednemu času naprejpostaviti, inu njega enega Apostelna Norikanske dužele imenuvati. Florian en Rimske Vojskar inu temu gradu Cecia naprejpostavlen Poglavar je enemu najovirnemu Cesarju, inu sivnemu pregajnuvavcu teh Kristianov služil. Kader je S. Florian zaslišal, de je Cesar po celemu svojemu krajlestvu zapovedal, de kdur be rekl inu spoznal, de Kristus je Buh, taiste ima skuz nausmileno martro umorjen biti. Na tu je blu kmalu šlišati, de Norikanske dužele Rimske Oblastnik Akuilinus iz imenam je še veliku Kerstenikov ukazal ujeti, inu zvezati: nekatere že tudi za Kristiansko viro martrati, druge v ječe vreči, ene moriti. Kader je tudi tu S. Florian bil zašlišal, kaj je sturil? se je ki mordej skril? nekar; temuč, kader je on od te grozovitnoste tega Rimskega oblastnika Norikanske dužele pruti tem kristjanam šlišal, so se njemu ti nadolžni v serce smileli, inu ena sveta žela se je v njemu vnela Kristusa očitno spoznati, inu iz drugemi vred za njega volo terpeti; katire koker je bil v posvejtni časti čez druge povikšan, toku je želel tudi njim v nebeški kroni enak, inu glih biti. 
Iz enem takeršnem svetem naprejvzetjam je on od teh svojeh slavo vzel, ter se iz drugemi štirdeset kristjanskeh žovnirjov na pot v tu mejstu Lavreak, ali Lorh podal, kjer se je Akuilinus, inu ti perpeti kersteniki gorideral. K temu mejstu, kader je on že bil blizu peršl, je on ene od Akvilina vonposlane jezdeče, ali žovnirje na kojneh srečal, te je on baral, kam be toku jedernu hiteli? Oni so njemu odgovorili: na veš li ti, de so naši Rimski Cesarji zapovedali, de, katiri noče našem malikam, inu Bogovam vofruvati, inu njeh moliti, temuč križanega Kristusa oznanujejo, inu za Boga derže, imajo vse takeršne poloviti, inu k duželskemu oblastniku perpelati? Tu, kader je S. Florian šlišal, je k njim rekl: lubeznivi moji bratji, inu tovarši! išete vi služabneke inu hlapce Jezusa Kristusa, katire je iz nebes na zemlo peršl, inu skuz svoje terplenje, inu smert hudiča premagal? toku se le nazaj vernite, ter povejte Akvilinu duželskemu oblastniku, de sem tudi jest en Kristjan: de le enega samega Boga spoznam, inu sem perpravlen zatu to nargrozovitnejše martro prestati. 
Kader so tu ti žovnirji zašlišali, so vsi serditni postali, Floriana popadli, ter k Akvilinu pelali rekoči: Polej! ta je en joger tegaistega, katire se Kristus imenuje. Akvilinus na tu silnu jezn, vonder, dokler Florian je bil edn teh Vikšeh med Rimskemi žovnirjami, koker lih tudi savle njegove žlahtnuste se je on pomujal iz lepo besedo, inu iz obetanjam na tu perpraviti, de be od svoje vire odstopil, inu malike častil; kjer pak vse tu per S. Florianu neč ni zamoglu, je on njemu žugal, inu pertil, de oče njega še ojstrejši deržati. Temčasu pak je on ukazal Floriana v tempel tega malika Berona, ali Jupiterja pelati, de be njemu vofruval. Tam kjer je bil Florian še k Oltarju tega malika pelan, povzdigne on svoje oči pruti nebesam, ter mole, inu reče: O Gospud Jezus Kristus! ti edinu upanje vseh, katiri tebe na pomuč kličejo, na tebe samega jest zaupam; tebe na morem jest nekol zatajiti, ampak sem perpravlen za tebe kri preliti, daj le ti meni k temu tvojo pomuč, inu vzemi mene gori v štivenje tehisteh, katiri so še za tvoje vire volo kri preliti. O Gospud! obleci mene iz oblačilam tvoje napremagane moči. Poterdi v meni tvojega svetega Duha, inu na perpuste, de be od hudiča premagan bil, dokler množeca teh hudobneh je mene obdala, ter mene umoriti iše. Ja! ti zveste Pastir Kristus Jezus na zapuste mene nigdar, katiremu bode čast inu hvala od vekumej de vekumej Amen. 
Akvilinus, kader je to molituvco šlišal, je tembel serditnejše postal, inu zapovedal Floriana s cepcmi, inu šibame po herbtu, inu ledjah močnu tepsti. Vse tu terplenje je Florian ves vesel prestal, skuz tu tudi tem drugem kerstenikam en lep prigled, al eksempel svoje stanovitnoste dal; k duželskemu oblastniku pak je rekl: čez moje telu imaš ti scer oblast, čez mojo dušo pak ti vonder nobene oblaste nimaš, inu de videš, de se jest nobene martre na bojim, toku puste napraviti en ogn, koker velikega ti očeš, jest sem perpravlen v imenu mojega Boga, inu Gospuda naboječ, inu ves serčan v taistega se podati. Tu se je tudi zgodilu; Florian je bil v sredo med plemen, inu žerjavco veržen; on pak je brez vse škode enega lasca v ognu stal. Med teme martrame je Akvilinus k njemu se obernil, njega iz lepo pregovarjal rekoč: moj lubeznive Florian! Bugej mene, inu vofruj malikam, toku boš od mene visoku šteman, inu bogatu obdarovan.“ Florian je odgovoril: „jest sem tebi pokorn, kar mojo žovnirsko službo datakne, inu am tiče, de be pak jest imel hudiču vofruvati, inu njega častiti, tega jest po nobeni ceni na sturim. Jest častim Kristusa Jezusa, koker pravega Boga, inu sem njega, kar sem Rimske žovnir, častil. 
Na tu, ke ta Tiran ni iz vsem tem per njemu neč opravel, je na novu presivnu jezn, inu zloban postal, ter ukazal Floriana še enkrat, inu k tretemu malu iz palcame pretepsti, iz železneme budicame žile, inu pleča potovč, inu iz špičastemi akelnami da bele kosti rezcukat, inu reztergati; Buh je pak S. Floriana tudi v le-ti marti poterdil, de je njo volnu prestal. Kader je Akvilinus videl, de njega ni v stanu od prave vire odverniti, je na posled zpovedal njemu en malenske kamen na vrat obesiti, inu v to reko Anaz, ali Ens imenuvano ureči. Le-to smertno sodbo je Florian iz veselam gori vzel, ter ves vesel pruti temu mostu šl, s katirega be bil imel v vodo veržen biti. Tam je on poprej enmalu molil, kar je blu moč, Bogu se perporočil, inu njega zdej na koncu svojega živlenja na pomuč klical. Med tem so njemu en velik kamen na vrat pervezali, inu s temistem vred v reko vergli. Ta katire je S. Floriana iz mosta v vodo pahnil, je na mestu oslepil. Tu truplu pak S. Floriana ni utonilu, desilih je en težak kamen na njemu natvezen bil, temuč je verh vode plavalu toku dolgu, de je na eni skali, katira je iz vode vontičala, obviselu, inu obležalu. Kjekej je bla zdajci ena postojna perlejtela, inu je tu S. truplu pred ribame, inu drugeme ticame varvala, de be se njega nalotile. Ponoči se je eni brumni vdovi Valerii iz imenam ena božja perkazn perkazala, ter nje ukazala odtod tu truplu tega S. Marterneka preč vzeti, inu natihama poštenu pokopati. Kader so ti kojni, katiri so tu S. truplu pelali, na poti žejni postali, inu otli zupet pruti vodi se oberniti, je Valeria S. Floriana prosila, de be nje pomagal, predn be se dan saznal njegovu truplu v Lavreak perpelati, je per taisti priči en studenc iz zemle začel von vreti, kjer so se kojni napojili, inu stembel urnejše neprej vlekli. Natu je bilu v Lavreaku iz vso častjo od brumneh kristianov pokopanu, kjer je bil kmalu en bolnik na eni gerdi, inu veliki rani, kamer je še bil en pereč ogn pertisnel, skuz ime inu pomuč S. Florian popolnema ozdravlen. Na temu mejstu je bla potem ena kapeleca gori izzidana, katiro, kader je bil en hudobne človek iz navošlivoste požgal, je sam tamkej iz naglo smertjo mertuv obležal. 
Rajmno na temu kraju je bil potler namest te požgane kapelce en imenitne klošter teh Korarjov S. Auguština gori izzidan, inu se že zdej iz imenam, inu pomučjo S. Floriana štema. Le-sem so bli enkrat triji rezbojneki peršli s te manenge to cirkuv oropati, inu požgati, ali kader so k cirkvi peršli, so pred vratame štatuo S. Floriana zagledali; inu se toku prestrašeli, de dva sta na mestu mertva obležala, ta trete pak je vonder sam k sebi peršl, svojo pregreho spoznal, inu se sprebernil. Per njegovemu pokopališu, ali grobu se je še veliku čudežov zgodilu, zlasti so vse sorte bolniki tamkej skuz sturjene oblube zupet svoje lubu zdravje zadobili. 
Ta je S. Floriana posebna čast na zemli, de njega ves volne kristianske folk za enega Pomučnika v nasreči, inu navarnosti strašnega ogna časti, inu na pomuč kliče; koker lih tudi v Lublani njemu k časti ena lepa cirkuv na staremu tergu gori izzidana stoji, kamer vsaku lejtu na 4. dan mesca Majneka iz velike šent Meklavžke cirkve ena oblublena precesija gre, inu ena druga pride tudi iz Šiške inu šent Vidske fare. Dosti ludi je blu per Lublani, inu vseh krajeh skuz pomuč S. Floriana v nasreči tega ogna obvarvaneh, inu odteteh. Že nismo mi Lublančani pozabili na toisto strašno nuč, med zadnem dnem malega, inu med pervem velikega Serpana v lejtu 1767. kader je blu okuli 70. hiš na staremu tergu noter da vodneh, inu pisaneh vrat v en pepel na kup padlu, takrat se je bla scer Cirkuv S. Floriana verh cirkve še vnela, al vonder brez škode ostala cirkuv, inu vse blagu, kar so bli ti revni ludji noter izlekli. Per taki grozovitni nasreči se vonder hudobneh inu nazdužneh jezikov ni mankalu, katiri so djali: sej še tudi S. Floriana Cirkuv gori. Če se sam sebi S. Florian na more pomagati, koku bo šelej drugem pomagal? Toku so tudi drugi, katiri na god inu praznek S. Floriana neč na derže, ampak prov nalaš, kjer be nablu sile, inu potrebe, delajo, kurejo, inu derva žgo, al se ve, de niblu lejtu okuli, inu so, če ne v škodo, inu nasrečo, tok saj gvišnu v strah, inu gmajn mejstno štrafengo zavol navrnoste, inu zanikernoste peršli, kjer se pergodi, de njim ogn na eno ali drugo vižo po navrnoste v djimnek ujide, plemen per strehi von plane, inu je že tu vselej enu čudu, de le per eni hiši ostane, inu celo sosesko G. Buh obvarje. Teh drugeh štirdeset kristjanskeh žovnirjov, inu tovaršov S. Floriana je bla enaka martra; kjer so njeh enega za drugem na vse sorte viže umorili, inu iz tega svejta iz krono teh Marternekov kronane v svete Raj pošilali. So Terpeli S. Florian, inu njegovi Tovarši ob času hudega pregajnanja teh Kristianov pod Cesarjama Dioklecianam, inu Maksimianam. Mi hvalimo Boga, de je njim gnado tega poterplenja, inu čast teh Marternekov, nam pak nad S. Florianam enega susebnega pomočnika v nasreči tega ogna dal. 
Tu živlenje je von vzeti iz Janeza Friderika Falkensteina Antikvit. Nordgaviens. Tom. 1. c. 7. p. 196. Inu iz enega ne imenuvanega Pisarja, inu popisuvavca živlenja S. Floriana, koker tudi iz bukuv P. Hieronima Peza Tom. 1. Script. Rer. Austriac. p. 49. 
LITANIE OD S. FLORIANA MARTERN. 
Kyrie elejson. Christe eleison. 
Kyrie eleison. Christe šliši nas. 
Christe ušliši nas. 
Oča nebeške usegamogočne Buh! usmili se čez nas. 
Sin tega svejta Rešne Buh! usmili se čez nas. 
S. Duh, resnične Buh! usmili se čez nas. 
S. Trojica en sam Buh! usmili se čez nas. 
S. Maria stražna koker ena stražna vojska. Prosi Boga za nas. 
S. Florian! Prosi Boga za nas. 
Ti premočne Christusov Vojšak, 
Ti napremagane Christusov Marternek, 
Ti zanečuvavc tega svejta, 
Ti cir Esterske dužele, 
Ti špegl teh žovnirjov, 
Ti eksempel teh Vojšakov, Katire se druge skuz svetu opominuvanje h Katholški viri, inu k martri perpelal, 
Katire se te ujete, inu druge, katiri so pregajnanje terpeli, potroštal, inu zagovarjal, 
Katire se Kristiansko viro iz enem serčnem glasam spoznal, 
Katire se pred duželskega Oblastnika koker en prave Kerstenik naprestrašnu stopil, 
Katire se se v to martro, inu smert za Christusovo viro radovolnu podal, 
Katire se za Christusa volo nausmilenu otepen bil, 
Katire se se pustil iz gorečem železjam na plečah žgati, inu reztergati, 
Katire se za pravo viro na celemu životu zlo ranen bil, 
Katire se per grozovitne martri v pravi viri stanovitne ostal, 
Katire se nise ne skuz martre, ne skuz perlizuvanje pustil od Kristusove vire odverniti, 
Katire se bil zavol tvoje stanovitnoste k smerti obsojen, 
Katire se iz enem malenskem na urat obesenem kamenam v vodo veržen bil, 
Katire se skuz ogn, inu vodo v to večnu rešladenje, inu vesele peršl, 
Katirega častita duša je od sveteh Angelov v večnu vesele spremlena, inu od Boga s to večno krono teh Marternekov obdaruvana, 
Katire se v nebeškemu Paradižu pred božjem obličjam veseliš, 
Katirega truplu je iz malenskem kamenam po verhu vode plavalu, inu na eni skali obstalu, 
Katire se se ponoči v duhu ti brumni, inu žlahtni udovi Valerii perkazal, inu njo opomnel tvoje truplu spodobnu pokopati, 
Katire se ta dva kojniča, katira sta tvoje S. truplu k pokopališu pelala, od žeje pak imela konc useti, iz enem noveč tekočem studencam napojil, 
Katire se temu studencu to muč od Boga sprosil, de je veliku bolnikov skuz tegaistega ozdravleneh bilu, 
Per katirega pokopališu slepi, krulovi, gluhi, mutasti so zdravje, inu ena mertva hči pak zupet svoje živlenje zadobila, 
Katire se te Xtiane skuz tvojo prožno še večkrat pred velikeme navarnostame zlasti pred stražnem ognam, inu žovdam obvaruval, 
Katire boš povsod koker en susebne Pomočnik v navarnosti tega ogna, inu žovda češen, 
O ti prežlahtne, inu častitluve velike Marternek, naš susebne Pomočnik! Prosi itdr. 
O Gospud Jezus Xtus! bodi nam milostiv, zanesi nam o Gospud. 
O Gospud Jesus Xtus! bodi nam milostiv, ušliši nas o Gospud. 
O Gospud Jesus Xtus! bodi nam milostiv, užliži nas o Gospud. 
Od usega hudega, odreši nas o Gospud! 
Od usega greha, 
Od gruma, bliska, inu hudega uremena, 
Od strašne navarnoste tega ogna, 
Od kuge, lakote, žovda, inu use navarnoste, 
Od večne smerte, 
Skuz tvoje svetu terplenje, 
Skuz tvojo sveto rumeno kri, 
Skuz tvoje svetu, inu obilnu zasluženje, 
Skus prošno tvoje nar lubeznivše Matere Marie Divice, 
Skuz prošno tvojega zvestega služabneka, inu Marterneka S. Floriana, inu useh drugeh Svetnikov, 
Mi grešniki, Prosemo tebe, ušliši nas. 
De nam perzaneseš, 
De nas, inu celo duželo pred stražnem ognam, inu povudno gnadlivu obvarješ, 
De nas inu celo duželo pred žovdam, kugo, lakoto, inu usem hudem obvarješ, 
De nam eno srečno smert podejliš, 
De usem virnem dušam večne mir, inu pokoj dadejliš, 
De nas teh prošna svetega Floriana, inu useh tvojeh Svetnikov dejležne sturiš, 
O Jezus Christus! ti Sin živega Boga, Prosemo tebe ušliši nas. 
Jagne Božje, katiru grehe tega svejta odjemleš! zanesi nam o Gos. 
Jagne božje, itdr. ušliši nas o G. 
Jagne božje, itdr. usmili se čez nas. 
Christe sliši nas. 
Christe ušliši nas. 
Kyrie elejson. Christe elejson. 
Kyrie elejson. Oče naš. itdr. 
Ant. O S. Florian! mogočne Vojšak Xtusov, katire se tvojo žlahtno žovnirsko službo zapustil, inu za prave vire volo v grozovitno martro se podal, perporoče nas, prosemo tebe, Gospudu našemu Bogu. 
V. Prosi za nas S. Florian Marternek! 
R. De bomo gnadlivu pred navarnostjo tega ogna obvarvani. 
V. Ti O Gospud! se njega iz slavo, inu častjo kronal. 
R. Inu se njega postavel čez dela tvojeh rok. 
V. Gospud ušliši mojo molituv. 
R. Inu moje upitje ima k tebi pridti. 
MOLIMO. 
Usegamogočne Buh! dodejle nam, de bomo skuz zasluženje S. Floriana tvojega Marterneka pred usem zuperneme rečmi na telesu rešeni, inu na duši od hudeh misl očisteni. 
O Buh! katire nam dodejliš ta spomin S. Floriana tvojega Marterneka spodobnu deržati, daj tudi, de bomo njegovega tovarštva v nebesah uživali. 
O Buh! katire se S. Floriana Marterneka s posebno močjo te stanovitnoste poterdil: daj nam po njegovemu eksempelnu to praznost tega svejta zanečuvati, inu niegove zupernoste za neč deržati. 
Usegamogočne večne Buh! katire se čudn v tvojeh Svetnikeh, susebnu pak skuz tvojega zvestega služabneka, inu častitega Marterneka S. Floriana ta stražne ogn gnadluvu odverneš, mi prosemo tebe, de v našeh sercah to uročoželnost, inu pobožnost pruti njemu ponoviš, skuz njegovo prošno nas na telesu per zdravju ohraneš, inu nas iz usemi taistemi v red, za katire mi mislemo moliti, pred ognam, podvudnam, skovdam, inu usem zlegam milostvu obvarješ, v pravi viri pak inu v usemu dobremu nas poterdeš. Tu prosemo mi skuz Jezusa Christusa tvojega lubeznivega Sinu Gospuda našega, katrie s tabo v edinosti S. Duha enake Buh živi, inu krajluje od vekumej, da vekumej, AMEN. 
Lepa Molituvca K žalostni Materi Božji v Cirkvi S. Floriana. 
O Prežalostna Divica! ti Mate te miloste, inu odžalnica useh žalostneh serc! pogledej na te stražne orodja, s katiremi je blu tvoje lubeznivu Dete Jezus nausmilenu martranu. O kajzeno veliko žalost, inu klaguvanje se ti per njegovemu terplenju imela. O kajzeno veliko žalost se ti mogla tačas v tvojemu maternemu sercu imeti, kader se ti tvojega lubega, perserčnega Sinu iz križa snetega na tvoje naročje dobila. O Mate te gnade, inu milostive! na zažmagej se mene savle mojeh mnogiterneh pregreh, temuč zadobe meni od tvojega lubeznivega Jezusa, de bom use moje terplenje, žaloste, inu zupernoste volnu prenesl, inu preterpel, inu v useh nadlugah, zlasti pak v leti N. N. mojo volo v volo božjo izročil, njega častil, inu hvalil uselej, de njega britka martra, inu terplenje nad mano pogublena na bo, sprosi meni tudi, de se bom useh svojeh grehov pred smertjo čistu spovedal, inu spokoril, de se na bom navekumej ne od tebe, ne od tvojega Sinu ločil. O Mate te gnade, inu miloste! katira se se ta kraj za hišo tvojeh gnad izvolila, jest dokler dobru vem, de ti use zamoreš, inu tvoj Sin na more tebi neč doli udariti, na tebe postavem jest za Bogam moj trošt, inu zaupanje, ter prosem ponižnu, de be mogl s te nadluge N. N. skuz tvojo mogočno prošno, inu sedem žalost rešen biti, tebe inu tvojega Sina žaloste, inu terplenje na temu svejtu častiti, inu hvalliti, tamkej s tabo, inu tvojem Sinam večnu nebešku vesele daseči, AMEN. 
Kratke zapopadek živlenja s. Donata marterneka. 
S. Donat vselej serčan, v nadlugah, inu stanovitne v viri je svojo dušo na temu svejtu sovražil, de be njo k večnemu živlenju ohranil. On be bil znal s cel lohko mujo v veliko čast pridti, inu obilnu bogastvu zadobiti, aku be bil le otel Kristusovo viro zatajiti; on pak se je zvolil rajže Kristusov služabnek, koker en velik Gospud tega svejta biti, ali iz pozemelskemi dnarjami večnu pogublenje kupiti. Tega ubogega Kritusa parnagega na križu je on pred svojeme očmi imel, zatorej je on iz serčnustjo opasan, inu iz lubeznejo S. Duha podpert na pričo teh ajdov, inu njeh ajdovskeh popov, inu oblastnikov očitno Kritusovo viro spoznanuval, inu ne ječe, ne mečov, ne palc, ne keten, ne grebenov, inu akelnov, ne trinogov, ne ogna, ne vode, ne rabelnov, ne smerte bal. Tu očitnu spoznanje Kritusove vire je blu še zadosti njega noter potegniti, tožiti, inu k nausmileni smerti, če se ki dergači na pomisle, obsoditi. 
Predn je pak smert sturil je mogl hude, grozne, inu velike martre prestati, nazadne, ke je bil še skuz vse skušen, je svoje živlenje v časti sklenil, svojo dušo v nebesa poslal, inu eno krono teh Marternekov iz nebes na glavo zadobil. Veliku je blu njega terplenje, ali že vonder vselej veče koker ta nausmilnost tega trinoga, katire je njega martral, skuz katiro volnu terplenje je on dostirem, katiri so na pričo bli, iz enem lepem eksempelnam k resnici prave Kritusove vire posvejtil. 
Eni virjejo, de, kader be bil imel S. Donat Berona, ali Jupiterja tega narimenitnejšega Boga vseh malikov moliti, inu njemu na čast kadilu na žerjavco pokladati, je on svoje oči pruti nebesam povzdignel, Bogu stvarneku nebes inu zemle se perporočil, inu Kritusa Sina božjega na križu za gnado tega poterplenja, inu stanovitnoste prosil, ter S. križ čez se sturil, je per taisti priči blu šlišati, koker de be blu zgermelu, inu iz frej nebesa trešelu, inu polej! Beron, katire je blisk, inu strele v rokah deržal, se je na drobne kosce resul. Resnica tega se je scer v prahu stareh časov zgubila, al vonder je že zmirej dandanašne ta manenga, inu andoht teh ludi, katiri povsod S. Donata za enega Patrona v hudemu vremenu časte, katire ajzer, inu andoht tega folka je Benedikt ta svete Rimske Papež pohvalil, kader je mejstu Arle S. Donata se za enega Patrona v hudemu vremenu dati prosilu, inu je že tudi taiste, katiri bodo k temu S. Marterneku eno posebno andoht imeli iz posebneme gnadame, inu odpustekami pognadal. 
Tu mejstu Arle leži na eni visoki gori, zatorej je tudi bel koker te nizke doline hudemu vremenu vseskuzi podverženu, inu vonpostavlenu blu. Kader je hudu vreme peršlu, so vetri, huda piš, inu viharji toku delali, koker de be se bli skup spuntali, tu mejstu, inu vse bližne soseske pofentati, inu pognobiti. Povsod, če so bel k oblaku zgvonili, strelali, inu kadili, vse ni neč pomagalu. Vse gore inu pojle so ble od gruma, inu toče skorej da framenta poškoduvane; inu tu ne enkrat, ampak večkrat v enemu lejtu. Taka vsaskuzna navarnost je duhovne, inu duželske silela na enu perbejžalše misliti, kar so per S. Donatu iskali, inu nešli. Na eno prov čudno vižo božje previdnosti so oni nekaj od Svetin, inu S. kosti S. Donata dobili, inu k časti očitnu na oltar postaveli, inu vse hude urenjena so potihnele, koker de be ble odtod zbendešane, ter se zdej le od deleč oglasujejo, inu godernajo, koker de be na smele več blizu pridti, kjer se S. Donat časti. Permirelu se je scer, de je zupet hudu vreme peršlu, al je vselej brez škode le memu šlu, ter se ni neč gori deržalu. 
Ta pomuč S. Donata v hudemu vremenu se je kmalu po celemu Vojvodstvu Luksenburg, inu toku dalej po celo Franceski, Lothringarski, inu Niderlendarski duželi rezlegla, inu rezglasila, ter že tudi noter v našo krajnsko duželo dasegla, kjer se zdej še povsod, inu zlasti v Lublani v cirkvi S. Rozalje na gradu tudi S. Donat Marternek na 7. dan Avgusta, ali velkega serpana časti, ter njega susebna pomuč, inu varstvu v nogradeh, žitneh pojlah, hišah, vaseh, inu mejstah dobru čute; inu kar je narbel čudnu šlišati tiisti, katiri so se poprej, de se je le enkrat na večer k nebahladu zabliskalu, koker šiba tresli, zgube ves strah, kar so začeli S. Donata cegelce, perstane, inu devčeke per sebi nositi, katiri so bli na svetinah S. Donata pertakneni. Dosti je navarnost na svejta; zatorej prosimo Boga, S. Donata, inu vse božja Svetnike, de nas gnadlivu obvarjejo v našemu živlenju, de vse navarnoste tega svejta srečnu prejidemo, inu pridemo v večnu vesele, kjer se na bo treba več navarnoste bati na vekumej, Amen. 
MOLITUV. 
Usegamočne, večne Buh! katirega časti ogn, toča, sneh, led, inu piš teh viharjov, katiri sture po tvoji besedi, sture vetre, blisk, germenje, inu use hudu ureme potihniti, ter ohrani nas prosemo, inu use naše pohištvu, nograde, inu žitno pojle v taisti dobruti, v katiri se ti njeh k našemu nucu stvaril, de mi skuz stanovitno prošno S. Donata Marterneka pred uso nasrečo, inu navarnostjo obvarvani ostanemo, inu per miru tebi veselu, inu stanovitnu služemo. 
V. Prosi za nas S. Donat Martenek! 
R. De bomo pred bliskam, grumam, inu škodlivem treskanjam milustivu obvarvani. 
MOLIMO. 
Gospud Jezu Christe! katire se S. Donata Marterneka toku s tvojo gnado poterdil, de je zavol tebe use, kar je imel: kri inu živlenje, dal, ter se njega k odžalenju, inu troštu teh revneh, inu boječeh, inu k pomučniku čez treskanje, inu hudu ureme postavel, jest prosem tebe, puste tudi nas to mogočno prošno tega tvojega lubega služabneka občutiti. Obvari nas, inu use, kar nam je Buh posvojil, pred škodo hudega uremena, inu treskanja, zlasti pak obvari nas v navarnosti grešne perložnoste, inu na taiste posledne dan te jeze od tega strašnega inu grozovitnega treska sodbe božje, katira bo čez use ferdamane trešela, toku bomo mi tebe na vekumej hvalili, inu častili iz usemi tvojemi izvolenemi, AMEN. 
MOLITUV. K S. Donatu M. ali enemu drugemu Svetniku, kader se en oblublene vofr pernese. 
O Svete Donat! (ali S. N.) katire se za Kristusovu dejlu blagu inu use tu posvejtnu zapustil, inu zanečuval; polej! k enemu znamenu moje velike dolžnuste pruti tebi, izročim tebi moj slabe dar, inu zahvalne vofr: prosem tudi tebe ponižnu, de ti po božjemu predkladu, inu eksempelnu (kjer dva beleča tu uwoge udove ni zavergel) moj dar, inu majhene vofr, katirega jest tebi iz ponižnem sercam k časti vofram, na zaveržeš, ampak gnadlivu gori uzameš, inu nad temistem tvoje dobru dapadajenje imaš, AMEN. 
Kratke zapopadek živlenja s. Janeza, inu pavla marternekov. 
Patronov za hudo vreme. 
Ob času Konstantina tega velikega, inu brumnega Cesarja, kader so se Sciti iz Rimlarjami vojskuvali, inu so še bli več dejl mejst v Drinopojlu, ali Tracii pofentali, inu požagali, sta ta Brata Rimlarja Janez, inu Pavl, katira sta bla tudi čez Scite v žovd potegnila, Galikanu temu višemu poglavarju čez vojsko svjetvala: sture eno oblubo nebeškemu Bogu, inu boš dergači bel premagal, koker s. Galikanus njeh je bogal, jen Kerstenik gratal, inu za Kritusove vire volo smert sturil, Janez inu Pavl pak, ke sta iz svojem premoženjam, katiru njima je bla Konstancia Konstantina svejtlega Cesarja hči, katiri sta lepu, inu zvestu služila, dala, Kritusove uboge redila, sta bla od Juliana Cesarja, katire je bil od Kritusove vire odpadl, v štivenje svojeh domačeh služabnekov gori vzeta, al ona sta se ti njegovi gnadi popolnema odpovedala, ter rekla: de nočeta per enemu takemu biti, katire je za posvejtne časti volo Kritusovo viro zapustil. 
Kmalu za ta pervekrat njima že ni Julianus zamirel, ampak je njima deset dni se dobru spremisliti dal, inu postavel, de aku se čez deset dni na bosta per njemu znešla, inu Beronu vofruvati se vdala, toku be imela vedet, de bosta gvišnu brez vse gnade inu miloste umorjena. Ona dva pak sta pustila temu Cesarju skuz Terenziana tega vikšega Poglavarja dvorskega žovnirstva naza povedati: O! postavi se naprej, inu misle, de teh 10 dni je še preteklu, inu kar nam žugaš, de boš potem sturil, tu nama zdej sture; zakaj kar sma se enkrat naprej vzela tega dergače na sturema. 
Terenzianus je mogl po povelu tega Cesarja teh 10. dni sčakat; ona dva pak sta tem času, kar sta premogla, vse bugejme rezdejlila, de be njeh neč na tešalu, ali nazajderžalu s tem lagej, inu urnejže h Kritusu pridti, skuz tu pak vonder tem ubogem pomagala, inu se dobre perjatla delala, katiri, kader bosta smert sturila, be njeh gori vzeli v te večne ute. Čez deset dni je peršl Terenzianus iz nekaterimi žovnirjami obdan v hišo teh S. Marternekov, inu je malika Berona iz sabo pernesl, de be njega molila, inu po povelu tega Cesarja sturila, katire je njima sporočil, de, aku na bosta Jupiterju božjo čast skazala, imata na mejstu okuli pernesena biti. Temu pak sta ona dva ta odgovor dala: Če je Julianus tvoj Gospud, imej mir iz njim. Ma dva nimama drugega Gospuda, koker enega samega Boga Očeta, inu Sinu, inu S. Duha, katirega se on ni bl zatajiti. Tu, ke sta bla kumej dagovorila, njeh je ukazal Terenzianus ob glavo dijati, eno jamo skopati, inu, dokler se je bal, de be med folkam en hrup na vstal, tamkej natihama pokopati na 26. dan mesca Rožencveta. Temčasu pak je on pustil med ludi to marno rezglasiti, Janez, inu Pavl sta na Cesarjovu povele v terplenje stirana. 
Ta dva S. Marterneka sta bla kumej iz perstjo zasuta, so še hudiči is teh obsedeneh njeh smert von dali, med katiremi je rajmo tega Terenziana sin bil, al kader je on bil h grobu teh S. Marternekov pelan, je bil zdajci od tega navžecega gostača rešen. Na ta mirakel sta Sin, inu Oča Terenzianus, katire je sam tu živlenje popisal, ta S. Marternika za odpušanje prosila Kristjansko viro gori vzela, inu Kristusa pravega živega Boga Sinu očitnu spoznala. Iz njeh hiše je bla potem ena imenitna Cirkuv njima na čast zidana inu zdej pod varstvam enega Kardinala stoji. Veliku čudežov se je na pomuč teh S. Marternekov godilu, katire sta Pavl, inu Fortunat Diakona, ali viže Levita popisala. Susebno pak skažeta ona dva svojo muč, inu pomuč v hudemu vremenu, koker njeh Rimlarji, inu na več drugeh krajeh, brumni Kristiani zatu posebne časte, inu puste na ta dan vošene sveče za hudu vreme žegnati. Od tega žegna, inu moči je ta visoke častivredne gnadluve Grof G. Janez Fridrik Baldenstain Vikše Škof v Pragu to pričo zapisano popustil, de dostikrat so ludji, katiri so ob času hudega vremena te žegnane sveče k časti teh S. Marternekov peržgali, prov enu čudnu obvarvanje pred točo, treskam, inu hudem vremenam občutili, kjer so vonder njeh sosedji, kateri niso na tu neč deržali veliko škodo v svojeh nogradeh verteh, nivah, inu snožeteh terpeli. 
Tukej v Lublani je per P. Avguštinarjeh Diskalceateh na velikeh cestah na God inu praznek S. Janeza, inu Pavla zajtru ob šesteh ena S. Maša, de be G. Buh Lublansku mejstu, vse soseske, inu pojle skuz prošno inu pomuč teh S. Marternekov pred vso škodo, inu nasrečo hudega vremena milostvu obvaruval, inu potem se te vošene sveče, katire ludji k žegnu perneso, žegnujejo. 
MOLITUV K S. Jannezu, inu Pavlu M. Kader se hudu ureme kaže se te žegnane sveče peržgo, inu potem se mole. 
Gospud Jezus Xtus, živega Boga Sin! mi prosemo tebe skuz muč S. Križa, inu zasluženje tvojeh Marternekov S. Janeza, inu Pavla, katire se nam te hude uremena pregajnati podejlil, daj: da na svitlobo teh sveč ti vojarni teh temnic se prestražejo, inu od nas zwejže; oduzemi njim uso muč, de nam našem irpergam, inu žitnemu pojlu skuz tresk, točo, ali hudu ureme na škoduvajo, ampak use v vode, skale, inu morje brez use škode teh ludi izsujejo, inu izlijejo; nas pak več iz tem na stražejo, temuč per miru služiti puste. Tebi Bogu usegamogočnemu, katire živiš, inu krajluješ na večne čase. Amen. 
Usegamogočne večne Buh! perzanesi tem, katiri se tebe boje, usmili se čez te katiri tebe prosejo skuz martro, inu svetust S. Marternekov Janeza, inu Pavla, ter puste tu hudu ureme skorej od nas pojdti, al ne koker mi otčemo, ampak koker ti. 
Ant. Ta dva sta dve vojleke, inu dva svečneka, katira pred G. Bogam svejteta: ona imata oblast iz oblakami nebu zapreti, inu njega urata odpreti: zakaj njeh jeziki so nebeški kluči gratali. 
Kyrie elejson. 
Christe elejson. 
Kyrie elejson. 
Oče naš. itdr. 
V. Ti pravični pak bodo vekumej živeli. 
R. Inu per G. Bogu je njeh plačilu. 
MOLIMO 
Tvojo milost, inu usmilenje prosemo mi, o Gospud! de ti skuz prošno S. Marternekov Janeza, inu Pavla use hudu ureme, točo, slano, inu povudne od našega pohištva, inu pojla dobrutlivu odverneš, inu nam pustiš usellej tukej te lepe nebesa, inu tamkej tvoje svitlu obličje gledati, skuz J. X. G. n. Amen. 
Nej ostane uselej božja pomuč per nas. Amen. 
2. Očenaž inu Čežens. 
Na pete dan Augusta, ali velikega serpana pade God, inu praznek S. EMIDIA ŠKOFA. 
S. Emidius Škof v Askulu v Ankonitanski pokrajini, katire je od S. Marcela Papeža k Škofu žegnan, inu sturjen bil, ter na ta kraj S. Evangelium prideguvati poslan bil, je v Xtusovemu spoznanju pod cesarjam Dioklecianam krono te martre zadobil. Po tem, kader je še bil ob glavo dijan, je truplu gori ustalu, to odusekano glavo v roke uzelu, inu 300. stopin deleč noter da Cenobitanske gore neslu, katira se je gori dijala, koker de be bla temu S. Marterneku en grob perpravela, njega truplu iz glavo v red noter uzella, inu zupet se zaperla. Toku se najde v Rimskeh bukvah teh Marternekov. Per Pet. Kan. inu Petru de Natal. 
Žegn S. Emidia. 
G. Buh žegnej tebe † inu obvari tebe † Pokaži tebi svoje obličje † ter se čez tebe usmili †. Nej oberne on k tebi svoje obliče, ter podejle tebi mir, inu zdravje. G. Buh žegnej to hišo, inu use, katiri v tiisti prebivajo, inu obvarvej njeh od sile, inu škode tega potresa v imenu, inu moči Jezusa Xtusa. Amen. 
I. N. R. J. 
Bode Christus iz nami. 
S. Emidi prosi Boga za nas, ter obvarvej nas od sile strahu inu škode tega potresa v imenu Jezusa Christusa tega Nazarenskega. Amen. 
Očenaš. Češenas. 
